Lovor

Lovor je grmovnica, ki uspeva na prostem na sončnih mestih. Posadimo ga v zabojčke in poleti pustimo na vrtu, čez zimo pa jih prenesemo v hišo. Tako imamo pri roki vedno sveže, dišeče Lovorjeve liste.

Photo by: Freedigitalphotos.net

Lovorjevi listi so zelo dišavni in močnega vonja.

Z Lovorjevimi listi začinimo fižolove jedi, juhe, obare, ričet, joto, golaž, mesne omake,.. Je sestavni del kvaš in marinad. Dodajamo ga tudi v kis vloženi zelenjavi. Čaj iz Lovorjevih listov blaži živčno napetost.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba 
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Žajbelj

Žajbelj je zimzelena trajnica, ki zraste do 70 cm visoko. Ima grenak in trpek okus. Žajbelj  uspeva na prostem do 800 m nadmorske višine. Lahko pa ga gojimo tudi v večjem lončku na okenski polici.

Uporaba Žajblja

Uporabljamo sveže in posušene liste. Žajbljev  čaj z medom pomaga pri psihičnih pretresih. Uporabljamo ga za grgranje, krepitev dlesni in tudi proti prehladu.

Žajbelj  blaži krče, pomaga pri celjenju ran, preprečuje vnetja in zavira znojenje.

Z njim začinimo marinade, nekatere zrezke v omaki, pikantne mesne jedi in ovčetino. Uporabljamo ga tudi v kozmetiki.

Primerno rastišče in skrb za Žajbelj

Žajbelj  potrebuje rodovitno, rahlo prst in veliko sonca. Žajbelj dobro prenaša zimo, dokler ni prestar. Zato je dobro vsake nekaj let grmičke pomladiti. Grmičke Žajblja razdelimo na več delov, odstranimo stare dele in jih znova posadimo.




Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Rožmarin

Rožmarin je ena najlepših dišavnic. Je trajna grmovnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko. Rožmarin je značilna sredozemska rastlina, občutljiva na mraz. Pri nas ga gojimo v zabojčkih, da ga lahko jeseni prenesemo v zaprt prostor.

FreeDigitalPhotos.net

UPORABA ROŽMARINA

Rožmarin pospešuje krvni obtok, pomaga pri   želodčnih in revmatičnih težavah, nespečnosti in migreni.Čaj vpliva pomirjevalno tudi pri srčnih slabostih. Uporaben je za razkuževanje, za zbistritev možganov in v kulinarične namene. Sveže in posušene Rožmarinove liste dodajamo v paradižnikovo juho, omake, marinade, divjačino, perutnino itd.

FreeDigitalPhotos.net

PRIMERNO RASTIŠČE ZA ROŽMARIN

Rožmarin uspeva le v zavetnih, sončnih legah, v zelo rahli apneni prsti. Pozimi ga je treba zaščititi, če pa ga gojimo v posodi, pa je pozimi potrebno Rožmarin prenesti v zaprt prostor.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Vrt

Pridelovati lastno hrano in imeti svoj vrt je v zadnjem času vedno večji trend. Razlog za to je predvsem ta, da je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, supermarketih vedno slabše kakovosti oziroma o njeni kakovosti nismo prepričani. Seveda se lahko po zelenjavo odpravimo tudi na tržnico, tu pa je spet vprašanje ali je hrana resnično ekološko pridelana brez kemičnih sredstev proti škodljivcem in boleznim. 

Ko se odločamo katero zelenjavo/sadje bomo kupili nas ponavadi premami tisto, ki je lepše na pogled (lepa rdeča svetleča jabolka), vendar nas videz lahko kaj hitro zavede. Če (še posebaj sadje) izleda prelepo je zelo malo možnosti, da ne vsebuje za zdravje še kako nevarnih snovi.

Tisti, ki nimate svojega vrta se raje prepričajte od koga kupujete sadje in zelenjavo, najbolje je, da je to nekdo, ki ga poznate in veste, da za gojenje ne uporablja kemičnih sredstev. Tistim, ki pa imate možnost imeti svoj vrt pa ga ne glede na čas, ki ga boste porabili za njegovo urejanje toplo priporočam. Tako boste imeli pri roki celo poletje zdravo svežo zelenjavo. Če pa se boste odloči za večji vrt, lahko zelenjavo shranite tudi za zimo.

PRVI KORAKI NA VRTU

Za vse, ki ne veste kako bi se lotili celotne zadeve z vrtom ste prišli na pravo mesto. Blog pa je primeren tudi za vse, ki bi radi imeli doma na vrtu ekološko pridelano zelenjavo. Prva zelo pomemba stvar pri vrtu je seveda zemlja, ki naj bo pognojena s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj lahko dobite na večini kmetij. Najbolje je, da vrtno zemljo pognojite jeseni in jo tako pripravite na spomladansko sajenje. Zemljo pa seveda lahko obogatite tudi s humusom. V tem koraku bi tudi omenila nekatere glavne pripomočke, ki vam bodo na vrtu prišli še kako prav: motika, lopata, grablje, vrvica za privezovanje rastlin na opore, vrtne škarje in vrtne rokavice.

IZDELAVA VRTNEGA PLANA

V naslednjem koraku se moramo odločiti, katero vrsto zelenjave želimo pridelovati na našem vrtu (paradižnik, paprika, solata, radič, kumare, pesa, redkvice, bučke, korenje, peteršilj, koleraba, fižol, krompir, česen, čebula, grah,..) in naredimo plan razporeditve rastlin. Ta del je malo težji, saj moramo upoštevati več dejavnikov, kot so pravila kolobarjenja, dobri sosedje na vrtu (katere rastline se med seboj razumejo bolj in katere manj), prav tako pa ne smemo pozabiti na rastline, ki odganjajo škodljivce in bolezni.

V pomoč so vam lahko naslednje objave:

-           Kolobarjenje

-           Dobri sosedje na vrtu 1. del – katere rastline se med seboj razumejo bolj in katere manj

–      Dobri sosedje na vrtu 2. del - rastline, ki odganjajo bolezni in škodljivce
      

V zgornjih objavah boste našli uporabne nasvete, ki jih morate upoštevati pri izdelavi plana na vrtu. Pri ekološkem vrtnarjenju je zelo pomemben članek Dobri sosedje na vrtu 2. del, saj za boj proti škodljivcem in boleznim uporabimo same rastline.

Zelo pogosta bolezen, ki se pojavi na vrtu je tudi Pepelasta plesen, ki se jo da prav tako preprečevati na naraven način, več o tem si lahko prebrete v objavi  Zaščita rastlin predpepelasto plesnijo.

Če še vedno ne boste imeli ideje oziroma ne boste našli primerne razporeditve rastlin na vru, vam je lahko v pomoč Primer razporeditve rastlin , ki je trenutno na našem vrtu. Pri planu razporeditve ne smete pozabiti na vrtne potke, ki jih morate splanirati tako, da boste imeli dostop do vseh rastlin na vrtu.

Ko izdelamo plan razporeditve na vrtu, se lahko lotimo samega sajenja rastlin.

SAJENJE RASTLIN NA VRT

Semena rastlin lahko kupite v večjih trgovinah in semenarnah. Nekatere rastline pa lahko kupite že v obliki sadik. Rastline, za katere vam priporočam nakup sadik so predvsem paradižnik, paprika in feferoni. Navodila o setvi rastlin so prikazana na vrečkah.

Nekatere rastline na vrtu pa rabijo tudi oporo (fižol, paradižnik, paprika,..). Za oporo lahko uporabite bambusove palice, ki se dobijo v vrtnih centrih.












Paprike na vrsto opore niso tako občutljive, tako da lahko v primeru, da so manjše rastli uporabite kar navadne drevesne palice.

Grahu pa lahko izdelate oporo tako, da postavite na začetku in na koncu vrste količek, ki naj bo kar globoko v zemlji – tako da je zadeva stabilna in nato iz enega količka na drugega navežete vrtico, lahko pa namesto vrvic in količkov uporabite razvejane veje dreves (veje naj bodo suhe).

Zelo priporočam tudi, da v primeru, da se odločite, da boste na vrtu imeli paradižnik le-temu naredite strehico. Strehica je lahko narejena iz 4 količkov kot opore ter polivinila. V sušnih obdobjih je rastline na vrtu potrebno tudi zalivati.


Sorodne objave:
Dobri sosedje na vrtu 1. del
Dobri sosedje na vrtu 2. del
Kolobarjenje
Primer razporeditve rastlin na vrtu

Read More

Poprova meta

Poprova meta je pol metra visoka trajnica, ki vsebuje veliko kalija ter vitamina A in C. Gojimo jo po vrtovih ali kot posodovko na balkonu in okenskih policah. Liste Poprove mete porežemo julija, tik pred cvetenjem, zadnjič pa pred prvo slano.

UPORABA POPROVE METE

Poprova meta je zdravilo za želodčne težave. Ima pomirjevalni učinek. Čaj poprove mete uporabljamo pri jetrnih in želodčnih obolenjih, pri povečani količini želodčne kisline. Pomaga pri živčnosti, nervoznem srcu, slabem spancu, glavobolu in celo migreni.
Mentol na koži in sluznicah vzbuja hladeč občutek. Uporabljamo ga pri srbenju kože, pikih insektov in nevralgijah.



Čaj pripravimo kot poparek. Vzamemo 2-3 čajne žličke svežih listov in jih prelijemo s pravkar zavreto vodo. Pokrito naj stoji 10 minut, nato ga precedimo. Sveže pripravljen metin čaj lahko pijemo 3-4 krat na dan. Čaj poprove mete pa lahko uporabljamo tudi za inhalacijo pri prehladnih obolenjih.

Sveže in posušene liste uporabljamo v enolončnicah, jedeh iz fižola, pri solati, jajčnih jedeh, za metine štruklje in potico.

PRIMERNO RASTIŠČE ZA POPROVO METO

Meto gojimo v delno senčnih, rodovitnih, vlažnih tleh. Meta se hitro in močno razraste. Pridelek izboljšamo tako, da vsake tri leta v marcu prekopljemo gredo, razredčimo korenine in ponovno posadimo.

Če meto premalo gnojimo, jo pogosto napade rja, ki pa ne zmanjša učinkovitosti rastline, temveč njen pridelek. Priporočljivo je škropljenje Poprove mete s pripravkom iz Preslice.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Peteršilj

Peteršilj je najbolj uporabna vrtna začimba. Ima nevsiljiv vonj in okus. Peteršilj se dobro dopolnjuje z drugimi dišavnicami. Kodrasti peteršilj je sicer malo manj dišaven, je pa toliko bolj dekorativen.

Za peteršilj lahko rečemo, da je kar stalna začimba mesnih in zelenjavnih juh, obar, enolončnic, jajčnih jedi, solat, zmletih mesnih mešanic, rib, gob itd. Z njim pa lahko jedi tudi okrasimo.

Peteršilj vsebuje velik delež vitaminov A, B1, B6, C, E in mineralnih snovi kot so železo, kalcij, magnezij, mangan in fosfor. Njegov okus in sestavine pridejo bolj do veljave, če ga dodamo jedem proti koncu kuhanja ali potresemo po že pripravljenih jedeh. Sesekljan naj ne stoji.

Peteršilj gojimo kot enoletnico ali dvoletnico. Stalno zalogo mladih zelenih listov bomo imeli, če bomo vse poletje stalno trgali nekaj listov pri vsaki rastlini.

ZDRAVILNE LASTNOSTI PETERŠILJA

Peteršilj je eden izmed najmočnejših antioksidantov. Pospešuje odvajanje vode iz telesa, s tem pa pospešuje tudi čiščenje že nakopičenih strupov. Pri raku učinkuje kot naravni kemoterapevtik. V pomoč pa je tudi bolnikom z diabetesom, artritisom, revmo in putiko. Pospešuje celjenje razjed in je odličen protistrup. Uživanje peteršilja pomaga k boljši koncentraciji.

PRIMERNO RASTIŠČE ZA PETERŠILJ

Peteršilj dobro uspeva v vlažni zemlji, pognojeni s hlevskim gnojem ali kompostom.
Za pomladansko setev izberemo senčna mesta na vrtu. Na bolj sončna mesta pa ga sejemo pozno poleti.
Sejemo ga od aprila dalje, najbolje večkrat v časovnih presledkih. Seme kali počasi, od enega do dva meseca. Da bo seme vzkalilo mora biti prst vseskozi vlažna.
Pozno setev peteršilja lahko opravimo avgusta. S stekleno posodo pokrijemo nekaj rastlin, da bomo imeli pozimi na voljo zelene liste.

Peteršilj lahko gojimo na vrtu, balkonu ali v stanovanju. Na vrtu vrtu previdno izkopljemo nekaj manjših sadik peteršilja in jih presadimo v glinene lončke.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - Splošno o začimbah in zeliščih
Bazilika - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Žajbelj - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Bazilika

Bazilika je do pol metra visoka enoletnica. Cveti od junija do septembra. Ima močan in prijeten vonj. Baziliko gojimo na vrtovih, lepo pa uspeva tudi na terasah in okenjskih policah. V primeru, da baziliko gojimo na terasah in okenjskih policah izberemo pritlikavo vrsto, ki zraste do 15cm.

NABIRANJE BAZILIKE

Liste in cvetoče poganjke nabiramo avgusta. Semena bazilike pa nabiramo septembra.

Liste uporabljamo predvsem sveže, saj pri sušenju izgubijo veliko učinkovin. Baziliko lahko tudi zamrznemo.

UPORABA BAZILIKE

Bazilika pospešuje prebavo, blaži krče, pomirja, redči kri in je odličen vir železa. Prav tako pomaga tudi pri nespečnosti, obolenju ledvic in sečnih poti. Odganja črevesne zajedalce.

Uporabna je v vsakdanji prehrani. Z baziliko lahko odišavimo pikantne omake, ribe, pečenke, jajčne jedi, enolončnice, fižolove jedi, zelje in razne solate posebno paradižnikove. Dobro se ujemo z rožmarinom. Ker je bazilika zelo dišavna, jo jedem dodajamo previdno. 

Za pomiritev ali pri prebavnih težavah si skuhamo čaj iz svežih listov ali cvetov. Za skodelico čaja vzamemo 6 listov ali 1 cvetoč poganjek, ki ga damo v zavreto vodo. Pokrito naj stoji 10 minut. Nato predcedimo in popijemo. Čaj iz bazilike pomaga tudi pri glavobolu. Prav tako pomaga tudi pri močnem izpadanju las, z njim si masiramo lasišče.

Bazilika odganja tudi muhe in komarje.

RASTIŠČE

Bazilika dobro uspeva na sončni legi, zemlja naj bo vlažna, pognojena s kompostom.

V zabojčke jo posejemo marca. Proti koncu maja pa sadike presajamo na prosto - na 20 cm. Bazilika je izredno občutljiva na mraz. V začetku septembra je zato dobro, da nekaj rastlin presadimo v lončke, da jo bomo preko zime gojili v zaprtem prostoru. Rastlino lahko kar precej obrežemo, saj bo čez mesec ali dva že pognala sveže zelene liste. V primeru, da jo gojimo v cvetličnih lončkih, jo en teden zalivamo od zgoraj, naslednji teden pa le v podstavek. Če je bazilika izpostavljena močnemu soncu ji koristi, da je v podstavku redno voda. Baziliko utrjujemo s koprivnim škropivom (koprive namočimo v vodo za 24ur).

Če baziliko gojimo predvsem zaradi listov, ji moramo sproti odstranjevati popke. V primeru, da želimo baziliko posušiti in shraniti, jo porežemo v času cvetenja.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Enoletnice, ki vas nebodo razočarale

Enoletnice so večinoma zelnate rastline, ki v nekaj mesecih vskalijo, razvijejo steblo in liste, cvetijo in nato odmerjo. Enoletnice, kot že ime pove uspevajo le eno leto.

Za bogato cvetenje potrebujejo sončno mesto. Večina enoletnic dobro uspeva v humusnih tleh. Lepše in dalj časa bodo cvetele, če bomo sproti odstanjevali odcvetele cvetove.

Cvetove pustimo samo takrat, ko bomo hoteli sami pridelati seme za naslednje leto. Vrečke v katere spravimo posušeno seme dobro zapremo in shranimo na hladno, suho mesto.

Z njimi lahko naslednje leto ustvarimo novo gredo enoletnic, ali zapolnimo praznino med trajnicami. Nekatere enoletnice blagodejno vplivajo na sosednje rastline in uspešno odganjajo škodljivce. Na primer žametnice, ognjič in kapucinke, ki ne smejo manjkati tudi na zelenjavni gredici.

Tla med sajenjem zrahljamo, jih očistimo plevela in posejemo semena enoletnic. Z grabljami narahlo udarjamo po prsti, da seme ponikne pod površino. Posevek rahlo zalijemo.

ŽAMETNICE ALI TAGETES

Poznamo velikocvetne rumene žametnice ali ozkolistne z manjšimi pisanimi cvetovi. So skromne glede tal - nimajo posebnih zahtev. Cvetenje traja vse do mraza. Neobčutljive so tudi v slabem vremenu. Najbolj bogato cvetijo na sončnih legah.

Višina rasti: 30 cm

OGNJIČ

Je vsestranska rastlina (okrasna in zdravilna), ki bi morala rasti na vsakem okrasnem in zelenjavnem vrtu. Dolgo cveti in nima posebnih zahtev. Sprotno obtrgovanje uvelih cvetov spodbuja rastline, da poženejo nove. Najbolje uspeva na sončnih legah.

Višina rasti: 30 - 40 cm

KAPUCINKA

Je hitro rastoča ratlina z rumenimi, oranžnimi ali rdečimi cvetovi, ki štrlijo nad lepimi, okroglimi listi. Ker je popenjavka, z njo lahko ozelenimo razna ogrodja, ograje in podobno. Glede tal je nezahtevna. Uspeva na soncu in polsenci.

ASTRA

Je zanesljiva, nezahtevna enoletnica, ki poleti bogato cveti v različnih barvah cvetov. Uspeva v običajni vrtni zemlji na sončni legi. V vazi dolgo ohrani svežino.

Višina rasti: 20 - 40 cm

CINJA

Obstajajo cinje s polnimi ali enostavnimi cvetovi, ter različnih barv. So nezahtevne enoletnice primerne kot rezano cvetje. Cvetijo poleti, najbolje na sončni legi. V tujini ponujajo tudi vrste, ki so odporne proti nadležni pepelasti plesni.

Višina rasti: ~ 70 cm

KOZMEJA

Kozmeje so nežne cvetlice, ki tudi s svojimi lepimi, igličastimi listi in tankimi stebli vnašajo zračnost v zasaditve. Rastejo v vsaki vrtni zemlji. Bogato in dolgo cvetijo (vse do jeseni), na sončni ali polsenčni legi.

Višina rasti: ~ 1 m

MAK

Maki so nežne rastlinice, primerne za zasaditev na prazna mesta na gredah in obrobkih. Če pustimo semenske glavice dozoreti na vrtu, se rastline pogosto zasejejo same. Rastline potrebujejo veliko sonca, drugih posebnih zahtev nimajo.

Višina rasti. 30 - 40 cm

NAVADNA MADRONŠČICA - ZAJČKI

Zajčke sejemo med trajnice, obrobke in skalnjake. Če odcvetelih cvetov ne režemo, se pogosto zasejejo sami. Prostor mora bidi sončen in pri visokih vrstah zavarovan pred vetrom. Bolje uspevajo v tleh bogatih s hranili. Cvetijo od zgodnjega poletja do jeseni.

Višina rasti: 50 - 80 cm

SONČNICE

Poznamo sončnice nižje rasti, z manjšimi cvetovi in višje rasti z velikimi cvetovi. Uspevajo v vsaki vrtni zemlji na sončnih legah. 




Seveda, bi na seznam enoletnic sodil še cel kup rastlin, vendar so zgoraj naštete tiste, ki vas kot že naslov pove ne bodo razočarale, saj so lepe, nezahtevne in primerne za vse vrtove.

Trpežne trajnice - trajnice, primerne tudi za tiste, ki nimate veliko časa

Read More

Začimbe in Zelišča

Verjetno se vsakdo izmed nas zaveda pozitivnega učinka, ki ga imajo zelišča in začimbe na naše telo ter posledično na naše zdravje. Začimbe so nepogrešljive v vsaki kuhinji ter seveda v vsakem vrtu. Uporabljajo se lahko tako posušene kot sveže. Prav tako so nepogrešljiva v naši prehrani tudi zelišča, predvsem v obliki čajev. Tako, kot začimbe tudi nekatera zelišča v vašem zelenjavnem vrtu ne smejo manjkati, saj odganjajo tako škodljivce kot tudi preprečujejo nekatere bolezni. Če nimate vrta vsekakor ni ovira, da jih nebi imeli doma, saj jih lahko gojimo tudi v lončkih na balkonu ali okenski polici.

NABIRANJE ŽAČIMB IN ZELIŠČ

Začimbe in zelišča nabiramo pred cvetenjem ali takrat, ko cvetijo, saj takrat vsebujejo največ učinkovin. Vreme naj bo med nabiranjem suho.

KAKO JE POTREBNO ŽAČIMBE IN ZELIŠČA SHRANJEVATI

Prostor, kjer sušimo liste začimb in zelič, mora biti zračen, suh in senčen. Plodove in korenine posušimo na soncu ali v malo ogreti pečici. Posušene rastline shranimo v posodah, ki se dobro zapirajo in so iz snovi, ki jim eterična olja ne načenjajo površine (steklo, porcelan). Za shranjevanje so primerni kozarci za vlaganje. V primeru, da posušenih zelič in začimb ne zapremo, se lahko razdišijo, prav tako se rade navzamejo drugih vonjav. V primeru, da niste 100% prepričani, da o rastline dobro posušene, je bolje, da kozarec pokrijete z gosto tkanino in zavežete, kot je prikazano na sliki, na posodo pa ne pozabite prilepiti nalepke z imenom zelišča. Tako preprečimo nastanek plesni, ki se lahko pojavi, če so rastline, ki niso dobro posušene neprodušno zaprte.

Vsako leto začimbe in zelišča na novo naberemo in shranimo, saj sčasoma izgubijo zdravilni učinek. Prostor za njihovo shranjevanje mora biti suh, hladen in temen.

NAPOTKI ZA GOJENJE ZAČIMB IN ZELIŠČ

Zelišča in začimbe gojimo na vrtu, v zabojčkih na terasi ali balkonu, lahko pa tudi na okenskih policah. Večina zelišč in začimb potrebuje svetlobo vsaj pol dneva. 

Če želimo, da bomo imeli rastline s čim več zdravilnih učinkovin mora upoštevati naslednje:

Posadimo jih v dobro mešanico prsti, včasih jim dodamo malo komposta. Ne gojimo jih pretirano in ne uporabljamo umetnih gnojil. Zalivamo jih le po potrebi, po možnosti z deževnico. Ne uporabljamo kemijskih sredstev za zatiranje škodljivcev in plevela. Za zatiranje škodljivcev jih škropimo z vodo, v kateri smo 24ur namakali koprive. Tako jih hkrati tudi krepimo. 

UPORABA ZAČIMB IN ZELIŠČ

Uporabljamo jih za  pripravo zeliščnih in zelenjavnih juh, omak, pripravljamo solate in osvežujoče napitke, najpogosteje čaje.
Prav tako kot zelišča nam tudi začimbe pomagajo ohranjati pa tudi vrniti zdravje. Pomembna so tudi v higieni in kozmetiki.

Kopeli nas osvežujejo in pomirjajo. V pol litra vode damo 1 pest izbranega zelišča. Skuhamo čaj, precedimo in dodamo kopeli, ki naj traja le 15 minut.


Sirup si pripravimo tako, da v steklen kozarec izmenoma dajemo plast zelišča in plast sladkorja ali medu, dokler kozarec ni poln ter ga postavimo na sonce. Na soncu ga pustimo toliko časa, da se sladkor stopi in listi zelišč porumenijo.


Izveček pripravimo tako, da zelišče namočimo v alkohol. Uporabljamo ga za mazanje prizadetih delov telesa ali pa ga uživamo po kapljicah.


Obloge si pripravimo iz sesekljanih svežih delov zelišč, ki jih zavijemo v gazo. Za obloge lahko uporabimo tudi sveža zelišča, ki jih prej poparimo.


Inhalacije (vdihovanje pare) si pripravimo pri prehladnih obolenjih.


Kot lahko vidimo, so začimbe in zelišča pomembna za naše zdravje. Seveda nimajo vse rastline enakega učinka. Glede na bolezen oziroma preprečevanje le-te izberemo zelišče, ki ima želen učinek. Za preprečevanje bolezni oziroma ohranjanje zdravja pa je najbolje, da tako začimbe kot zelišča vsakodnevno vključujemo v našo prehrano.

Seznam začimb in zelišč:
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rman - zdravilni učinki, nabiranje, uporaba

Read More

Rdeči Ribez

Po večini vrtov že lepo rdeči Ribez (Ribes rubrum). Poleg rdečega poznamo tudi Črni  in Beli ribez. Vse tri vrste ribeza so zelo zdrave.

Rdeči ribez vsebuje veliko vitamina C, karotin iz katerega telo tvori vitamin A ter vitamina B in E. Vsebuje pa tudi veliko kalcija, kalija, mangana in železa

Ribezove jagode uravnavajo prebavo, preprečujejo in blažijo črevesna vnetja in osvežujejo. Prav tako pa ribez pomaga pri nervoznih srčnih težavah in čisti kri. Rdeči ribez lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.

Uporaba Ribeza

Rdeči ribez je prav tako kot jagode odličen popoldanski prigrizek. Lahko pa iz njega pripravite tudi torte, pite, narastke ali pa se osvežite z domačim ribezovim sladoledom ali svežim sokom. 

Če jih želite shraniti za zimo, lahko iz njih naredite markelado, žele ali pa jih preprosto posušite.

Photo: rgbstock.com

Kisel in osvežujoč okus

Rdeči ribez zraste do enega metra. Cveti aprila ali maja. Plodovi rdečega ribeza so rdeče jagode z izrazito kislim in osvežujočim okusom.

Rastišče in oskrba Ribeza

Dobro uspeva na soncu in polsenci. Rdeči ribez potrebuje rodovitno, humuzno in vlažno prst. Mlade rastline posadimo v aprilu ali v oktobru. Razdalja med sadikami naj bo 3/4 do 1 metra.

Za dober pridelek moramo ribez dobro pognojiti. Vsako pomlad tla okoli ribeza izboljšujemo z dodajanjem hlevskega gnoja in komposta. Ker zgodaj cveti (marca - aprila), je nevarnost, da slana uniči njegove cvetove. Zato je dobro grme ribeza v času cvetenja, če je napovedana slana ali pozeba, pokriti s kopreno.

Proti koncu pomladi posujemo zemljo okoli Ribeza z zastirko (slama, lubje), da zemlja ohrani vlažnost. 

V vročih poletnih dneh Ribez zalivamo. Do tal porežemo vse stare veje, ki nimajo nobenega poganjka. Odstranimo poškodovane ribezove poganjke ali tiste, ki so preveč skupaj.

Jagode

Zanimiva dejstva o sadju

Read More

Čebrovke

Danes pa namenjamo nekaj besed čebrovkam, podali pa bomo tudi nekaj najbolj znanih primerov čebrovk.
Čebrovke najbolje prezimijo v svetlem prostoru pri temperaturi od 5 - 15°C. Zimzelene rastline potrebujejo več vode kot listopadne. Zalivamo jih na vsake dva tedna po malem.

Nekatere posodovke lahko prezimijo tudi v topli sobi. Te rastline moramo rositi, redno zalivati in gnojiti.

Pritlikava palma

Pritlikava palma uspeva na sončnih in polsenčnih legah. Pozimi enako dobro uspeva v ogrevanem ali hladnem prostoru.

Citrusi

Tem čebrovkam ugaja jim sončno mesto. Potrebujejo hranljivo zemljo z dobro propustnostjo. Prezimujemo jih v svetlih prostorih pri temperaturi 5 - 10°C. Zalivamo na 6 - 8 tednov. Pri višjih temperaturah jih zalivamo pogosteje. Ne zalivamo jih z vodo iz vodovoda, ker vsebuje preveč apnenca. Zaradi tega se lahko zgodi, da listi porumenijo in odpadejo.

Oleander

Uspeva na sončnih in polsenčnih legah. Je zimzelen grm z bujnim cvetjem. Bolj bo cvetela rastlina, ki ne prezimuje na preveč toplem mestu. Rastlina je strupena.

Pušpan

Uspeva na sončnih, polsenčnih in senčnih legah. Je zimzelen grmiček, ki ga lahko z obrezovanjem poljubno oblikujemo. Je odporen na mraz.

Zunanje lončnice
Lončnice in čebrovke - Meseca Maja

Read More

Zanimiva dejstva o sadju

 Vsi vemo, da je sadje še kako zdravo. Z rednim uživanjem sadja v telo vnesemo še kako pomembne vitamine. Pred vami pa je seznam nekaj zanimiv dejstev o nekaterih vrstah sadja.

JABOLKA

- Jabolka so odličen vir vlaknin in vitamina C
- Jabolka pomagajo preprečevati raka, bolezni srca, astmo in diabetes tipa II
- Če pojeste eno jabolko, je to bolj zanesljiv način kako ostati buden, kot če bi popili skodelico kave. Naravni sladkor v jabolku je močnejši od kofeina v kavi.
- Poznamo več kot 7500 različnih vrst jabolk

BANANE

- Banane so sadje, ki ga vrhunski športniki najpogosteje uživajo
- Banane vsebujejo veliko kalija, ki pomaga uravnavati krvni pritisk
- Banane vsebujejo veliko magnezija, ki pomaga pri izgradnji moči kosti
- Zaradi vsebnosti naravnega sladkorja zagotavljajo takojšnje povečanje energije
- Banane so pravzaprav zelišče in ne sadje. So največje svetovno zelišče povezano z družino orhidej in lilij. Banane kot sadeži se dejansko štejejo za jagode tega velikanskega zelišča.

BOROVNICE

- Borovnice vsebujejo več antioksidantov kot katero koli drugo sadje
- Antioksidanti v borovnicah pomagajo v boju proti starostnim obolenjem / boleznim
- Je edina naravna vrsta hrane, ki je modre barve

GROZDJE

- Rdeče grozdje vsebuje veliko antioksidantov in vlaknin
- Grozdje je odlično za spodbujanje zdravja srca in preprečevanja možnosti za srčno kap

SLIVE

- Vsebujejo veliko vitamina C, ki pomaga telesu absorbirati železo
- Vsebujejo veliko antioksidantov zaradi njihovega vijoličnega pigmenta

 

JAGODE

- Jagode so odličen prigrizek, ker vsebujejo malo kalorij in maščob
- Vsebujejo veliko vitamina C, vlaknin, folne kisline in kalija
- So edino sadje, ki ima semena navzven

LUBENICA

- Je idealen prigrizek, saj ne vsebuje maščob in holesterola
- Imajo veliko vlaknin in vitamina A in C
- Vsak del lubenice je užiten tudi semena in skorja
- Lubenice so dejansko zelenjava in ne sadje! Spadajo v isto družino kot kumare in buče
- Največja svetovna lubenica naj bi tehtala več kot 118 kilogramov
- Lubenica vsebuje 92% vode


Jagode - izredno okusen in zdrav sadež
V sadovnjaku - lepljive plošče in lepljiv trak

Read More

Že so tu Jagode!

 Po vrtovih že veselo zorijo težko pričakovane jagode. Poleg tega, da so izredno okusne so tudi zelo zdrave saj vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij in fosfor, vitamin A, B1, B2 in vitamin C.Tisti, ki nimate svoje gredice z jagodami, pa se pred nakupom le-teh prepričajte, da so domače oziroma, da ne vsebujejo pesticidov. 

Okusen popoldanski prigrizek

Jagode so super popoldanski "prigrizek". Kot že omenjeno so zelo zdrave, vsebujejo pa zelo malo kalorij. Lahko pa jih uporabite tudi v kuhinji za različne vrste jedi od pit, tort, rulad, zavitkov do domačega jagodnega sladoleda. Seveda pa lahko z njimi nadevate tudi palačinke ali pa si pripravite osvežilen jagodni napitek.

Ti okusni sadeži poleg dobrega okusa tudi pomirjajo, osvežujejo ter čistijo kri in kožo. Poleg uživanja so primerne tudi za domačo masko za kožo, prav tako pa imajo odličen učinek na naše zobe.

Okusni plodovi

Jagode so 15cm visoke trajnice. Plodovi so mesnati, sočni in zelo okusni. 

Rastišče

Jagode imajo rade ilovnata tla, uspevajo pa tudi v drugih tleh. Rastejo naj na sončnem predelu vrta.

Oskrba

Vsako pomlad jih očistimo (porežemo suhe liste) in pognojimo s hlevskim gnojem (ena samokolnica gnoja na vsakih 7 kvadratnih metrov).

V vročem in suhem vremenu jagode zalivamo, posebaj takrat, ko cvetijo. Ko začnejo jagode zoreti z zalivanjem prenehamo.

Presajanje

Na prosto avgusta-septembra ali aprila-maja. Pazimo, da kupimo zdrave sadike. Pri sajenju pa pazimo, da ne zakopljemo v zemljo tudi rastnega vršička. Po sajenju je potrebno jagode dobro zaliti. Jagode lahko razmnožujemo sami. Primeren čas za to je avgusta. Pretrgamo živico mladih poganjkov in tako prekinemo njihovo zvezo z matično rastlino. Mlade poganjke na novo posadimo na želeno mesto. 

Pobiranje

Čas obiranja jagod je odvisen od vrste. Poznamo tako zgodnje kot pozno poletne vrste, mesečne jagode ter vrste, ki rodijo dvakrat letno.

Plodove jagod in rastline bomo pri obiranju manj poškodovali če bomo jagode obirali skupaj s cvetno čašo ter nekoliko peclja.

Sorodne objave
Zanimiva dejstva o sadju
Ribez

Read More

Listopadna okrasna grmovja - nezahtevna

Ker je blog namenjen bolj začetnikom v vrtnarstvu ter tistim, ki si želijo bio-vrta ter lepe okolice s čim manj dela bomo danes podali še nekaj lepih primerov nezahtevnih listopadnih okrasnih grmovij. Upamo, da boste med njimi našli kakšnega, ki je všeč tudi vam :). Razvrščeni so glede na rastišče.

Forsitija

Že zgodaj spomladi, pred olistanjem bogato vzcvetijo. Forsitija potrebuje nekaj let, da se dobro zakorenini. Poleti s svojimi običajno zelenimi dolgimi listi ne vzuja več posebne pozornosti. Glede tal ni izbirčna. Obrezujemo jo po cvetenju, vendar ne preveč, saj cveti na lanskih poganjkih.

Čas cvetenja: marec - april
Višina rasti: 1 - 2,5 metra (odvisno od vrste)
Rastišče: sončno

Japonska kutina

Je skromen grmiček, ki raste na vsakršnih tleh. Spomladi jih ne smemo obrezovati, ker cvetijo na starem lesu.

Čas cvetenja: marec - april
Višina rasti: 1 - 2 metra (odvisno od vrste)
Rastišče: sončno, polsenčno

Španski bezeg

Cenjen je predvsem zaradi svojega barvitega in dišečega cvetja. Odcvetele cvetove je dobro porezati. Obrezovanje grmov po cvetenju je priporočljivo, ker se na novo zraslih poganjkih tvorijo nastavki cvetov za naslednje leto.

Čas cvetenja: maj
Višina rasti: 1 - 4 metre (odvisno od vrste)
Rastišče: sončno, polsenčno

Snežna kepa

Ime je dobila po velikih, belih, okroglih cvetovih. Je nezahteven grm. Najbolje se razvija, če ga ne obrezujemo. Zraste približno 2 metra v višino in 2 metra v širino. Spomladi bogato cveti.

Čas cvetenja: maj
Višina rasti: 2 - 3 metre
Rastišče: sončno, polsenčno

Medvejka

Je zelo lep, bogato cvetoč okrasni grm. Glede tal ni zahteven, najraje pa ima humuzna, vlažna in prepustna tla. Po cvetenju jo močno obrežemo, da spomladi krepkeje odžene in bogato zacveti.

Čas cvetenja: maj
Višina rasti: 0,5 - 2 metra
Rastišče: sončno, polsenčno
 

Dojcija

Odlikuje jo bogatost listja. Dobro uspeva na vsaki zemlji. Ob cvetenju zahteva nekoliko več vlage, da ne ovene.

Čas cvetenja: junij - julij
Višina rasti: 1 - 4 metre (odvisno od vrste)
Rastišče: sončno, polsenčno

Kolkvicija

Je izvrstna nezahtevna grmovnica. Raste na lahki zemlji. Najbolj bogato cveti na sončni legi, uspeva pa tudi v senci. Obrezujemo jo po cvetenju, tako da krajšamo poganjke in jih po potrebi redčimo.

Čas cvetenja: maj, junij
Višina rasti: 2 metra
Rastišče: sončno, polsenčno, senčno

Kerija

Ima zelene šibaste poganjke. Najbolj znana je vrsta "PLENIFLORA", ki ima polne, zlaticam podobne cvetove. Rastlina je zelo skromna in raste tudi v senci.

Čas cvetenja: maj - julij
Višina rasti: 2,5 metra
Rastišče: sončno, polsenčno, senčno

Hortenzija

Je zelo lep, dolgo cvetoč grm. Najbolj ji ustrezajo humuzna in dovolj sveža tla. Poletna oskrba z vodo mora biti dovolj velika. Občutljiva je na zmrzal. Pri večjih poškodbah moramo spomladi rastline skoraj do tal obrezati. Rade imajo sončna in polsenčna rastišča.

Čas cvetenja: julij - september
Višina rasti: do 1,5 metra
Rastišče: sončno, polsenčno, senčno





Zimzelene okrasne grmovnice - primerne tudi za živo mejo
Cipresa - Iglavec primeren tudi za živo mejo

Read More