Kopriva

Kopriva je trajnica, visoka do enega metra. Cveti od junija do oktobra. Raste na posekah, ob poteh in ograjah. Zaželjeno je, da koprive gojimo tudi doma. Uspevajo v dobri kompostni prsti. Zelo dobro pa vplivajo na rast in zdravje sosednjih rastlin.

Uporabni so mladi poganjki, listi in korenine. Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa posušene liste.

Uporaba Koprive

Kopriva vsebuje vitamine A, B2, C in K. Od mineralnih snovi pa največ magnezija in železa. Koprive čim večkrat vključimo v prehrano. Pripravimo jih lahko enako kot špinačo, dodajamo v zelenjavne juhe in kuhamo čaje.

Čaj je odličen za čiščenje organizma, pomaga pri motnjah v krvnem obtoku, zoper klimakterične in revmatične težave, pospešuje presnovo in krepi telesno odpornost. Pomaga tudi pri alergijah, za krepitev las in pri nečisti polti.

Koprive so nepogrešljive tudi na vrtu. Ne samo, da dobro vplivajo na zdravje drugih rastlin, če jih zasadimo poleg vrta, iz njih lahko pripravimo tudi škropivo. Škropivo pripravimo tako, da nabrane koprive damo v kozarec, najbolje steklen. Nato jih prelijemo z deževnico in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim škropimo rastline zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tako škropivo iz kopriv rastline okrepi, spodbuja rasti, poveča odpornost proti boleznim in odpornost proti listnim ušem .

Read More

Regrat

Regrat je zelo razširjena rastlina. Raste po travnikih in po vrtovih. Cveti pa od aprila pa vse do oktobra. Uporabni so prav vsi deli, korenine, listi in cvetovi. Ponavadi ga nabiramo v naravi, lahko pa ga gojimo tudi doma.

Uporaba Regrata

Regrat je vsestransko uporabna rastlina. Zgodaj spomladi nabiramo liste za solato. Vsebuje veliko vitamina A, B, C in je odlična pomoč pri težavah z jetri.

Regratovi pripravki povečajo izločanje žlez slinavk, želodčnih in črevesnih žlez, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Uporabljamo jih pri slabem teku, zaprtju in za odvajanje vode. Čaje iz korenin in zelišča uporabljamo za čiščenje krvi, zniževanje telesne teže, pri kožnih nečistočah in revmatičnih obolenjih

Čaj iz regratovih cvetov pa je dober proti "zakisanosti" telesa. Cvetove nabiramo ob sončnem vremenu, zgodaj dopoldne. Sušimo jih v senci. Pri tem pazimo da je temperatura ozračja dovolj visoka, da nam ne splesni.

Read More

Črni bezeg

Črni bezeg je do 5m visok grm. Raste v živih mejah, po vrtovih in v gmajnah. Cvetove bezga nabiramo od maja do julija. Plodove, to so temno vijoličaste jagode pa v jeseni, ko so popolnoma zreli.

Uporaba Črnega Bezga

Bezeg lahko uporabljamo na različne načine. Čaj iz bezgovega cvetja nas ščiti red prehladnimi obolenji, spodbuja znojenje in izločanje bronhialnih žlez. Poparek pripravimo iz 2-3 čajnih žličk posušenih cvetov. Trikrat na dan popijemo eno do dve skodelici vročega čaja, sladkanega z medom.

Čaj lahko uporabimo tudi za potilno kuro. Spijemo 2 skodelici vročega čaja in dobro pokriti ležemo v posteljo. Po potenju se osušimo in mirujemo. Bolniki s slabim srcem morajo biti pri potilnih kurah previdni.

Čaj lahko prav tako pripravimo iz zrelih, posušenih bezgovih jagod, le-ta pa krepi odpornost telesa. Plodovi bezga vsebujejo vitamine C, B in E.

Paziti moramo le, da so plodovi dovolj zreli, saj se lahko v primeru zaužitja nezrelih plodov pri občutljivih ljudeh pojavita bruhanje in driska.

Iz cvetov bezga lahko pripravimo tudi sirup:

V steklen kozarec damo menjaje plast bezgovih cvetov in plast sladkorja. Polnega pokrijemo s tkanino in postavimo za tri tedne na sonce. Nato ga precedimo in shranimo v steklenico.

Iz bezgovih cvetov lahko pripravimo okusno jed  - cvetove ocvremo. Naredimo testo za palačinke, vanj pomakamo cvetove in jih ocvremo na vročem olju.

Read More

Materina dušica

Materina dušica je do 20cm visoka trajnica. Raste na sončnih in suhih travnikih. Materina dušica ima prijeten vonj in okus. Od junija do septembra nabiramo cvetoče vršičke. Lahko jo gojimo tudi na vrtu v rahli, peščeni prsti.

Uporaba in zdravilne lastnosti Materine dušice

Čaj Materine dušice pomaga pri duševnih depresijah, blaži krče, ustavlja krvavitve, pospešuje prebavo in odganja črevesne zajedalce. Čaj pomaga tudi povečevati odpornost, pomaga pri vnetju dihal, artritisu, revmi, migreni in nespečnosti. Deluje preventivno in zavira rast bakterij.

Materino dušico lahko uporabimo tudi kot kuhinjsko dišavo za enolončnice, zelenjavne juhe in mesne omake.

Read More

Kamilica

Kamilica je do pol metra visoka enoletna rastlina. Gojimo jo po vrtovih, lahko pa tudi po zabojčkih na balkonu. Je nezahtevna in se pogosto kar sama zaseje. Kamilica dobro vpliva na zdravje rastlin, zato naj raste tako v zelenjavnem kot tudi na cvetličnem vrtu in gredicah.

Primerno rastišče za Kamilico 

Kamilica uspeva na soncu ali polsenci, v rahli s kompostom prepojeni prsti. Sejemo jo marca ali aprila, tako da seme potresemo in samo potlačimo v zemljo (ne pokrivamo). Rastline Kamilice po potrebi razredčimo, lahko pa jih tudi presajamo. Uporabni so cvetovi, ki jih trgamo sproti, od maja do septembra.

Uporaba in zdravilni učinki Kamilice

Kamiličen čaj uporabljamo pri vnetnih obolenjih želodca in črevesja. Blaži tudi bolečine pri menstruaciji. 

Kamilica pomirja, pospešuje celjenje ran, zavira učinek bakterijskih strupov in pospeši presnovo kože. Aktivira telesne obrabne sisteme pri akutnih in kroničnih infekcijah.

Za zunanjo uporabo uporabljamo čaj za grgranje in izpiranje ali parne kopeli pri kožnih vnetjih, nečisti in občutljivi koži, opeklinah in po obsevanjih. 

Pri vnetju sinusov vdihavamo Kamilične pare. 

Neželjeni učinki pri uporabi Kamilic:

Pri dolgotrajni uporabi prevelike količine Kamilic lahko pride do živčnega nemira in omotice.

Sorodne objave:
Zdravilne rastline: Začimbe in zelišča
Nabiranje travniških zelišč - Nekaj utrinkov letošnjega nabiranja travniških zdravilnih rastlin

Read More

Nabiranje travniških zelišč

Danes smo si vzeli malo časa za nabiranje travniških zelišč oziroma zdravilnih rastlin. Če imate kaj prostega časa ga izkoristite za izlet v naravo. Tako boste naredili nekaj dobrega tako za svoje telo kot tudi misli, saj je pogled na naravo včasih prav sproščujoč. Poleg gibanja in svežega zraka si ne pozabite narediti tudi zaloge zdravilnih zelišč, ki jih najdete po večini travnikov.

Nekaj utrinkov nabiranja travniških zdravilnih rastlin

Včasih nas kar malo preseneti kaj vse se skriva na naših travnikih. 

Da zdravilne rastline resnično pomagajo pri našem zdravju so

 vedele že naše babice. Saj poznate pregovor:"Za vsako bolezen

 rož`ca raste. In vsaj delno ta pregovor zagotovo drži. 

Zdajle je ravno pravi čas za nabiranje zelišč kot so Šentjanževka, Materina dušica, Rman ter Navadna Nakota. Šentjanževke ne rastejo čisto po vseh travnikih, tako da smo potrebovali nekaj časa, da smo jo odkrili. So pa same rastline kar velike, tako da se jih kar hitro nabere. Rman in Šentjanževke se poveže v šope in obesi, da se posušijo zato je dobro, da jih trgate bolj "pri tleh",  tako da je pecelj čim daljši.

Na desni sliki je eden izmed šopkov, ki smo ga nabrali - Šentjanževke in nekaj Rmana. .


Na levi sliki pa so Šentjanževke povezane v šopek in se že lepo sušijo na naši terasi.





Malo več dela smo imeli z nabiranjem Materine dušice, predvsem ker so bile polne čebel. Tako, da vam predlagam, da se odpravite nabirati Materino dušico bolj ob večernih urah, ko ni več toliko čebel. 

Na zgornji sliki je čebelica na       cvetu Materine dušice. Na sliki levo pa je Materina dušica. 

Pri Materini dušici nabiramo le cvetove, tako, da lahko s seboj vzamete košarico, da bo nabiranje lažje, kasneje, ko pridete domov pa cvetove razporedite po npr. časopisnem papirju, da se posušijo, kot je prikazano na spodnji sliki. 

 Prav tako tudi pri Navadni Nakoti nabiramo samo cvetove. Mi smo jo nabrali kar v šopku ter potem doma potrgali cvetove in jih dali sušiti. Navadno Nakoto smo sicer nabirali prvič, vendar je zaradi njenih zdravilnih učinkov kar nismo hoteli izpustiti. 

Tole je bilo nekaj utrinkov letošnjega nabiranja, ki sem jih hotela deliti z vami. V kolikor se boste tudi vi s tem namenom odločili za obisk narave vam želim prijetno nabiranje travniških zelišč. 

Read More

Šentjanževka

Šentjanževka je do 70cm visoka trajnica. Raste po sončnih travnikih in ob poteh. Šentjanževko lahko gojimo tudi v sončnem delu vrta, v rahlih peščenih tleh. Je zelo skromna rastlina.


Šentjanževka cveti julija in avgusta. Nabiramo cvetoče zelišče ali pa samo cvetove. Rastline povežemo v šopke in jih s cvetovi navzdol obesimo na senčen in zračen prostor, da se posušijo. Ko se cvetovi posušijo jih shranimo.

Uporaba in zdravilne lastnosti Šentjanževke

Čaj iz Šentjanževk pomaga zoper potrtosti in depresiji, dviga razpoloženje in pospešuje krvni obtok. Blaži tudi težave pri astmi, bronhitisu in nespečnosti. Čaj iz Šentjanževk prav tako pospešuje celjenje ran, pomaga pri menstrualnih težavah ter odganja črevesne parazite.

Z Šentjanževim oljem si mažemo prizadete dele telesa pri revmatizmu. Prav tako pa tako olje zelo poznano kot domače olje za sončenje. V steklen kozarec natočimo pol litra oljčnega olja. Vanj potopimo četrt litra cvetov Šentjanževk. Kozarec pustimo odprt stati nekaj dni, nato ga zapremo in postavimo za tri tedne na sonce. Vsebino precedimo in olje Šentjanževk shranimo v temen prostor.

Preberite tudi:
Začimbe in zelišča - osnove

Read More

Rman

Rman je pol metra visoka trajnica z belimi ali rožnatimi cvetovi. Cveti od junija do oktobra. Zgodaj spomladi nabiramo mlade liste, poleti in jeseni pa cvetoče poganjke. Rman raste po sončnih travnikih in ob poteh, na suhih peščenih tleh. Lahko a gojimo tudi na vrtu ali v večjih zabojčkih na balkonu.

Uporaba ter zdravilne lastnosti Rmana

Čaj iz Rmana poživlja krvni obtok, ustavlja krvavitve, ureja prebavo, uravnava menstruacijo in blaži krče. Za blaženje krčev v predelu trebuha si lahko pripravimo tudi obkladke. Poleg zdravilnih lastnosti nam je Rman v pomoč tudi na vrtu, saj izboljšuje kvaliteto prsti ter odganja nekatere škodljivce.






Preberite tudi:
Začimbe in zelišča - osnove

Read More

Šetraj

Poznamo poletni Šetraj, to je enoletno zelišče in kraški Šetraj, ki je trajnica in ima močnejši vonj. Šetraj je prijetna in priljubljena trajnica z močnim okusom.

Uporaba Šetraja

Mlado zelenje - sveže ali posušeno dajemo v zelenjavne juhe, obare, mesne omake ter fižolovo juho. Pri uporabi te začimbe moramo biti kar previdni, da njen okus na koncu ne prevlada.

Čaj iz Šetraja je dober proti želodčnim in črevesnim težavam. Uničuje bakterije, pomirja, odvaja vodo in pospešuje potenje.

Primerno rastišče za Šetraj

Uspeva v ne preveč rodovitni zemlji. Semena sejemo avgusta. Ker semena kalijo le na svetlobi jih ne prekrijemo. Naslednjo pomlad ga že lahko režemo. Običajno se Šetraj zaseje tudi sam.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnovno o začimbah in zeliščih s seznamom začimb in zelišč
Vrt - prvi koraki na vrtu

Read More

Melisa

Melisa je trajnice, ki zraste do 60 cm. Cveti od julija do septembra. Melisa dobro uspeva na vrtu in se bujno razrašča.

Uporaba Melise

Melisa pomirja, deluje proti krčem in napenjanju. Prav tako pospešuje prebavo in krepi spomin.

Melisin poparek blaži slabost in slabo počutje v nosečnosti. Čajno žličko cvetočih poganjkov poparimo s skodelico vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, nato popijemo. Znana je tudi melisina pomirjevalna kopel. Uporabljamo sveže in posušene liste. Z njo dišavimo juhe, zelenjavne jedi, zmlete mesne mešanice, gobje jedi, ribe.

Primerno rastišče za Meliso

Meliso posejemo meseca maja v dobro, zračno prst. Ko rastlinice zrastejo, jih razredčimo. Stare rastline pomladimo tako, da jih jeseni izkopljemo, razdelimo in znova posadimo.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba 

Read More

Timijan - Vrtna Materina dušica

Timijan ali Vrtna Materina dušica je 25 cm visoka aromatična rastlina.

Photo: Footer.com

Skrb za Timijan in rastišče 

Uspeva v rahli peščeni zemlji. Junija porežemo mlade poganjke in s tem pospešimo rast. Timijan razmnožujemo z deljenjem starih grmičkov.

Timijan zelo dobro uspeva tudi kot lončnica.

Photo: freedigitalphoto.net

Uporaba Timijana

Uporabljamo sveže in posušene liste in vršičke. Z njim odišavimo juhe, omake, pečenke, fižol, marinade, kisle kumare..

Čaj skuhamo proti bronhialnemu katarju in pri prebavnih težavah. Timijan učinkuje razkužujoče.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Majaron

Majaron je do 25 cm visoko razvejano zelišče. Nabiramo ga od julija naprej. Večkrat ga porežemo in povežemo v šopke, katere obesimo v suh in zračen prostor, da se posušijo. Majaron je zelo občutljiv na mraz. V hladnejših krajih ga je zato bolje gojiti v lončkih, da ga čez zimo umaknemo v hišo.

Photo by: Greenhouse.com

Uporaba Majarona

Uporabljamo tako sveže kot posušeno zelenje. Majaron deluje kot naravno pomirjevalo. Priporočajo ga pri tesnobi, blaži krče, znižuje krvni pritisk.

Deluje proti napenjanju, lajša izkašljevanje in pomaga pri senenem nahodu. Pri trdovratnem nahodu si z Majaronovim mazilom si večkrat namažemo nosno sluznico.

Majaron je močno dišeča aromatična dišavnica. Dobro se dopolnjuje s Timijanom in limonino lupinico.

Uporabljamo ga za v krompirjevo juho, gobovo juho, obare, enolončnice, jetrca v omaki, golaž, krvavice,..

Photo by: herbalextract.com

Skrb za Majaron in primerno rastišče

Majaron sejemo marca v rodovitno, dobro presejano prst v zaprto gredo. Sadike presadimo na prosto meseca maja. Kalitev in rast Majarona sta počasni. Mlade rastline pa je potrebno stalno vlažiti.

Kadar želimo zelišče posušiti, porežemo 20 cm visoke rastline 5 cm nad tlemi. To storimo pred cvetenjem (julija, avgusta), da se Majaron še obraste.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Lovor

Lovor je grmovnica, ki uspeva na prostem na sončnih mestih. Posadimo ga v zabojčke in poleti pustimo na vrtu, čez zimo pa jih prenesemo v hišo. Tako imamo pri roki vedno sveže, dišeče Lovorjeve liste.

Photo by: Freedigitalphotos.net

Lovorjevi listi so zelo dišavni in močnega vonja.

Z Lovorjevimi listi začinimo fižolove jedi, juhe, obare, ričet, joto, golaž, mesne omake,.. Je sestavni del kvaš in marinad. Dodajamo ga tudi v kis vloženi zelenjavi. Čaj iz Lovorjevih listov blaži živčno napetost.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba 
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Žajbelj

Žajbelj je zimzelena trajnica, ki zraste do 70 cm visoko. Ima grenak in trpek okus. Žajbelj  uspeva na prostem do 800 m nadmorske višine. Lahko pa ga gojimo tudi v večjem lončku na okenski polici.

Uporaba Žajblja

Uporabljamo sveže in posušene liste. Žajbljev  čaj z medom pomaga pri psihičnih pretresih. Uporabljamo ga za grgranje, krepitev dlesni in tudi proti prehladu.

Žajbelj  blaži krče, pomaga pri celjenju ran, preprečuje vnetja in zavira znojenje.

Z njim začinimo marinade, nekatere zrezke v omaki, pikantne mesne jedi in ovčetino. Uporabljamo ga tudi v kozmetiki.

Primerno rastišče in skrb za Žajbelj

Žajbelj  potrebuje rodovitno, rahlo prst in veliko sonca. Žajbelj dobro prenaša zimo, dokler ni prestar. Zato je dobro vsake nekaj let grmičke pomladiti. Grmičke Žajblja razdelimo na več delov, odstranimo stare dele in jih znova posadimo.




Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Rožmarin

Rožmarin je ena najlepših dišavnic. Je trajna grmovnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko. Rožmarin je značilna sredozemska rastlina, občutljiva na mraz. Pri nas ga gojimo v zabojčkih, da ga lahko jeseni prenesemo v zaprt prostor.

FreeDigitalPhotos.net

UPORABA ROŽMARINA

Rožmarin pospešuje krvni obtok, pomaga pri   želodčnih in revmatičnih težavah, nespečnosti in migreni.Čaj vpliva pomirjevalno tudi pri srčnih slabostih. Uporaben je za razkuževanje, za zbistritev možganov in v kulinarične namene. Sveže in posušene Rožmarinove liste dodajamo v paradižnikovo juho, omake, marinade, divjačino, perutnino itd.

FreeDigitalPhotos.net

PRIMERNO RASTIŠČE ZA ROŽMARIN

Rožmarin uspeva le v zavetnih, sončnih legah, v zelo rahli apneni prsti. Pozimi ga je treba zaščititi, če pa ga gojimo v posodi, pa je pozimi potrebno Rožmarin prenesti v zaprt prostor.


Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Vrt

Pridelovati lastno hrano in imeti svoj vrt je v zadnjem času vedno večji trend. Razlog za to je predvsem ta, da je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, supermarketih vedno slabše kakovosti oziroma o njeni kakovosti nismo prepričani. Seveda se lahko po zelenjavo odpravimo tudi na tržnico, tu pa je spet vprašanje ali je hrana resnično ekološko pridelana brez kemičnih sredstev proti škodljivcem in boleznim. 

Ko se odločamo katero zelenjavo/sadje bomo kupili nas ponavadi premami tisto, ki je lepše na pogled (lepa rdeča svetleča jabolka), vendar nas videz lahko kaj hitro zavede. Če (še posebaj sadje) izleda prelepo je zelo malo možnosti, da ne vsebuje za zdravje še kako nevarnih snovi.

Tisti, ki nimate svojega vrta se raje prepričajte od koga kupujete sadje in zelenjavo, najbolje je, da je to nekdo, ki ga poznate in veste, da za gojenje ne uporablja kemičnih sredstev. Tistim, ki pa imate možnost imeti svoj vrt pa ga ne glede na čas, ki ga boste porabili za njegovo urejanje toplo priporočam. Tako boste imeli pri roki celo poletje zdravo svežo zelenjavo. Če pa se boste odloči za večji vrt, lahko zelenjavo shranite tudi za zimo.

PRVI KORAKI NA VRTU

Za vse, ki ne veste kako bi se lotili celotne zadeve z vrtom ste prišli na pravo mesto. Blog pa je primeren tudi za vse, ki bi radi imeli doma na vrtu ekološko pridelano zelenjavo. Prva zelo pomemba stvar pri vrtu je seveda zemlja, ki naj bo pognojena s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj lahko dobite na večini kmetij. Najbolje je, da vrtno zemljo pognojite jeseni in jo tako pripravite na spomladansko sajenje. Zemljo pa seveda lahko obogatite tudi s humusom. V tem koraku bi tudi omenila nekatere glavne pripomočke, ki vam bodo na vrtu prišli še kako prav: motika, lopata, grablje, vrvica za privezovanje rastlin na opore, vrtne škarje in vrtne rokavice.

IZDELAVA VRTNEGA PLANA

V naslednjem koraku se moramo odločiti, katero vrsto zelenjave želimo pridelovati na našem vrtu (paradižnik, paprika, solata, radič, kumare, pesa, redkvice, bučke, korenje, peteršilj, koleraba, fižol, krompir, česen, čebula, grah,..) in naredimo plan razporeditve rastlin. Ta del je malo težji, saj moramo upoštevati več dejavnikov, kot so pravila kolobarjenja, dobri sosedje na vrtu (katere rastline se med seboj razumejo bolj in katere manj), prav tako pa ne smemo pozabiti na rastline, ki odganjajo škodljivce in bolezni.

V pomoč so vam lahko naslednje objave:

-           Kolobarjenje

-           Dobri sosedje na vrtu 1. del – katere rastline se med seboj razumejo bolj in katere manj

–      Dobri sosedje na vrtu 2. del - rastline, ki odganjajo bolezni in škodljivce
      

V zgornjih objavah boste našli uporabne nasvete, ki jih morate upoštevati pri izdelavi plana na vrtu. Pri ekološkem vrtnarjenju je zelo pomemben članek Dobri sosedje na vrtu 2. del, saj za boj proti škodljivcem in boleznim uporabimo same rastline.

Zelo pogosta bolezen, ki se pojavi na vrtu je tudi Pepelasta plesen, ki se jo da prav tako preprečevati na naraven način, več o tem si lahko prebrete v objavi  Zaščita rastlin predpepelasto plesnijo.

Če še vedno ne boste imeli ideje oziroma ne boste našli primerne razporeditve rastlin na vru, vam je lahko v pomoč Primer razporeditve rastlin , ki je trenutno na našem vrtu. Pri planu razporeditve ne smete pozabiti na vrtne potke, ki jih morate splanirati tako, da boste imeli dostop do vseh rastlin na vrtu.

Ko izdelamo plan razporeditve na vrtu, se lahko lotimo samega sajenja rastlin.

SAJENJE RASTLIN NA VRT

Semena rastlin lahko kupite v večjih trgovinah in semenarnah. Nekatere rastline pa lahko kupite že v obliki sadik. Rastline, za katere vam priporočam nakup sadik so predvsem paradižnik, paprika in feferoni. Navodila o setvi rastlin so prikazana na vrečkah.

Nekatere rastline na vrtu pa rabijo tudi oporo (fižol, paradižnik, paprika,..). Za oporo lahko uporabite bambusove palice, ki se dobijo v vrtnih centrih.












Paprike na vrsto opore niso tako občutljive, tako da lahko v primeru, da so manjše rastli uporabite kar navadne drevesne palice.

Grahu pa lahko izdelate oporo tako, da postavite na začetku in na koncu vrste količek, ki naj bo kar globoko v zemlji – tako da je zadeva stabilna in nato iz enega količka na drugega navežete vrtico, lahko pa namesto vrvic in količkov uporabite razvejane veje dreves (veje naj bodo suhe).

Zelo priporočam tudi, da v primeru, da se odločite, da boste na vrtu imeli paradižnik le-temu naredite strehico. Strehica je lahko narejena iz 4 količkov kot opore ter polivinila. V sušnih obdobjih je rastline na vrtu potrebno tudi zalivati.


Sorodne objave:
Dobri sosedje na vrtu 1. del
Dobri sosedje na vrtu 2. del
Kolobarjenje
Primer razporeditve rastlin na vrtu

Read More

Poprova meta

Poprova meta je pol metra visoka trajnica, ki vsebuje veliko kalija ter vitamina A in C. Gojimo jo po vrtovih ali kot posodovko na balkonu in okenskih policah. Liste Poprove mete porežemo julija, tik pred cvetenjem, zadnjič pa pred prvo slano.

UPORABA POPROVE METE

Poprova meta je zdravilo za želodčne težave. Ima pomirjevalni učinek. Čaj poprove mete uporabljamo pri jetrnih in želodčnih obolenjih, pri povečani količini želodčne kisline. Pomaga pri živčnosti, nervoznem srcu, slabem spancu, glavobolu in celo migreni.
Mentol na koži in sluznicah vzbuja hladeč občutek. Uporabljamo ga pri srbenju kože, pikih insektov in nevralgijah.



Čaj pripravimo kot poparek. Vzamemo 2-3 čajne žličke svežih listov in jih prelijemo s pravkar zavreto vodo. Pokrito naj stoji 10 minut, nato ga precedimo. Sveže pripravljen metin čaj lahko pijemo 3-4 krat na dan. Čaj poprove mete pa lahko uporabljamo tudi za inhalacijo pri prehladnih obolenjih.

Sveže in posušene liste uporabljamo v enolončnicah, jedeh iz fižola, pri solati, jajčnih jedeh, za metine štruklje in potico.

PRIMERNO RASTIŠČE ZA POPROVO METO

Meto gojimo v delno senčnih, rodovitnih, vlažnih tleh. Meta se hitro in močno razraste. Pridelek izboljšamo tako, da vsake tri leta v marcu prekopljemo gredo, razredčimo korenine in ponovno posadimo.

Če meto premalo gnojimo, jo pogosto napade rja, ki pa ne zmanjša učinkovitosti rastline, temveč njen pridelek. Priporočljivo je škropljenje Poprove mete s pripravkom iz Preslice.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Bazilika - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Peteršilj

Peteršilj je najbolj uporabna vrtna začimba. Ima nevsiljiv vonj in okus. Peteršilj se dobro dopolnjuje z drugimi dišavnicami. Kodrasti peteršilj je sicer malo manj dišaven, je pa toliko bolj dekorativen.

Za peteršilj lahko rečemo, da je kar stalna začimba mesnih in zelenjavnih juh, obar, enolončnic, jajčnih jedi, solat, zmletih mesnih mešanic, rib, gob itd. Z njim pa lahko jedi tudi okrasimo.

Peteršilj vsebuje velik delež vitaminov A, B1, B6, C, E in mineralnih snovi kot so železo, kalcij, magnezij, mangan in fosfor. Njegov okus in sestavine pridejo bolj do veljave, če ga dodamo jedem proti koncu kuhanja ali potresemo po že pripravljenih jedeh. Sesekljan naj ne stoji.

Peteršilj gojimo kot enoletnico ali dvoletnico. Stalno zalogo mladih zelenih listov bomo imeli, če bomo vse poletje stalno trgali nekaj listov pri vsaki rastlini.

ZDRAVILNE LASTNOSTI PETERŠILJA

Peteršilj je eden izmed najmočnejših antioksidantov. Pospešuje odvajanje vode iz telesa, s tem pa pospešuje tudi čiščenje že nakopičenih strupov. Pri raku učinkuje kot naravni kemoterapevtik. V pomoč pa je tudi bolnikom z diabetesom, artritisom, revmo in putiko. Pospešuje celjenje razjed in je odličen protistrup. Uživanje peteršilja pomaga k boljši koncentraciji.

PRIMERNO RASTIŠČE ZA PETERŠILJ

Peteršilj dobro uspeva v vlažni zemlji, pognojeni s hlevskim gnojem ali kompostom.
Za pomladansko setev izberemo senčna mesta na vrtu. Na bolj sončna mesta pa ga sejemo pozno poleti.
Sejemo ga od aprila dalje, najbolje večkrat v časovnih presledkih. Seme kali počasi, od enega do dva meseca. Da bo seme vzkalilo mora biti prst vseskozi vlažna.
Pozno setev peteršilja lahko opravimo avgusta. S stekleno posodo pokrijemo nekaj rastlin, da bomo imeli pozimi na voljo zelene liste.

Peteršilj lahko gojimo na vrtu, balkonu ali v stanovanju. Na vrtu vrtu previdno izkopljemo nekaj manjših sadik peteršilja in jih presadimo v glinene lončke.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - Splošno o začimbah in zeliščih
Bazilika - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Žajbelj - zdravilni učinki, uporaba, skrb
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Bazilika

Bazilika je do pol metra visoka enoletnica. Cveti od junija do septembra. Ima močan in prijeten vonj. Baziliko gojimo na vrtovih, lepo pa uspeva tudi na terasah in okenjskih policah. V primeru, da baziliko gojimo na terasah in okenjskih policah izberemo pritlikavo vrsto, ki zraste do 15cm.

NABIRANJE BAZILIKE

Liste in cvetoče poganjke nabiramo avgusta. Semena bazilike pa nabiramo septembra.

Liste uporabljamo predvsem sveže, saj pri sušenju izgubijo veliko učinkovin. Baziliko lahko tudi zamrznemo.

UPORABA BAZILIKE

Bazilika pospešuje prebavo, blaži krče, pomirja, redči kri in je odličen vir železa. Prav tako pomaga tudi pri nespečnosti, obolenju ledvic in sečnih poti. Odganja črevesne zajedalce.

Uporabna je v vsakdanji prehrani. Z baziliko lahko odišavimo pikantne omake, ribe, pečenke, jajčne jedi, enolončnice, fižolove jedi, zelje in razne solate posebno paradižnikove. Dobro se ujemo z rožmarinom. Ker je bazilika zelo dišavna, jo jedem dodajamo previdno. 

Za pomiritev ali pri prebavnih težavah si skuhamo čaj iz svežih listov ali cvetov. Za skodelico čaja vzamemo 6 listov ali 1 cvetoč poganjek, ki ga damo v zavreto vodo. Pokrito naj stoji 10 minut. Nato predcedimo in popijemo. Čaj iz bazilike pomaga tudi pri glavobolu. Prav tako pomaga tudi pri močnem izpadanju las, z njim si masiramo lasišče.

Bazilika odganja tudi muhe in komarje.

RASTIŠČE

Bazilika dobro uspeva na sončni legi, zemlja naj bo vlažna, pognojena s kompostom.

V zabojčke jo posejemo marca. Proti koncu maja pa sadike presajamo na prosto - na 20 cm. Bazilika je izredno občutljiva na mraz. V začetku septembra je zato dobro, da nekaj rastlin presadimo v lončke, da jo bomo preko zime gojili v zaprtem prostoru. Rastlino lahko kar precej obrežemo, saj bo čez mesec ali dva že pognala sveže zelene liste. V primeru, da jo gojimo v cvetličnih lončkih, jo en teden zalivamo od zgoraj, naslednji teden pa le v podstavek. Če je bazilika izpostavljena močnemu soncu ji koristi, da je v podstavku redno voda. Baziliko utrjujemo s koprivnim škropivom (koprive namočimo v vodo za 24ur).

Če baziliko gojimo predvsem zaradi listov, ji moramo sproti odstranjevati popke. V primeru, da želimo baziliko posušiti in shraniti, jo porežemo v času cvetenja.

Sorodne objave:
Začimbe in zelišča - osnove
Poprova meta - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Peteršilj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Rožmarin - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Žajbelj - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Lovor - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Timijan - zdravilni učinki, skrb, uporaba  
Majaron - zdravilni učinki, skrb, uporaba
Melisa - zdravilni učinki, skrb, uporaba

Read More

Enoletnice, ki vas nebodo razočarale

Enoletnice so večinoma zelnate rastline, ki v nekaj mesecih vskalijo, razvijejo steblo in liste, cvetijo in nato odmerjo. Enoletnice, kot že ime pove uspevajo le eno leto.

Za bogato cvetenje potrebujejo sončno mesto. Večina enoletnic dobro uspeva v humusnih tleh. Lepše in dalj časa bodo cvetele, če bomo sproti odstanjevali odcvetele cvetove.

Cvetove pustimo samo takrat, ko bomo hoteli sami pridelati seme za naslednje leto. Vrečke v katere spravimo posušeno seme dobro zapremo in shranimo na hladno, suho mesto.

Z njimi lahko naslednje leto ustvarimo novo gredo enoletnic, ali zapolnimo praznino med trajnicami. Nekatere enoletnice blagodejno vplivajo na sosednje rastline in uspešno odganjajo škodljivce. Na primer žametnice, ognjič in kapucinke, ki ne smejo manjkati tudi na zelenjavni gredici.

Tla med sajenjem zrahljamo, jih očistimo plevela in posejemo semena enoletnic. Z grabljami narahlo udarjamo po prsti, da seme ponikne pod površino. Posevek rahlo zalijemo.

ŽAMETNICE ALI TAGETES

Poznamo velikocvetne rumene žametnice ali ozkolistne z manjšimi pisanimi cvetovi. So skromne glede tal - nimajo posebnih zahtev. Cvetenje traja vse do mraza. Neobčutljive so tudi v slabem vremenu. Najbolj bogato cvetijo na sončnih legah.

Višina rasti: 30 cm

OGNJIČ

Je vsestranska rastlina (okrasna in zdravilna), ki bi morala rasti na vsakem okrasnem in zelenjavnem vrtu. Dolgo cveti in nima posebnih zahtev. Sprotno obtrgovanje uvelih cvetov spodbuja rastline, da poženejo nove. Najbolje uspeva na sončnih legah.

Višina rasti: 30 - 40 cm

KAPUCINKA

Je hitro rastoča ratlina z rumenimi, oranžnimi ali rdečimi cvetovi, ki štrlijo nad lepimi, okroglimi listi. Ker je popenjavka, z njo lahko ozelenimo razna ogrodja, ograje in podobno. Glede tal je nezahtevna. Uspeva na soncu in polsenci.

ASTRA

Je zanesljiva, nezahtevna enoletnica, ki poleti bogato cveti v različnih barvah cvetov. Uspeva v običajni vrtni zemlji na sončni legi. V vazi dolgo ohrani svežino.

Višina rasti: 20 - 40 cm

CINJA

Obstajajo cinje s polnimi ali enostavnimi cvetovi, ter različnih barv. So nezahtevne enoletnice primerne kot rezano cvetje. Cvetijo poleti, najbolje na sončni legi. V tujini ponujajo tudi vrste, ki so odporne proti nadležni pepelasti plesni.

Višina rasti: ~ 70 cm

KOZMEJA

Kozmeje so nežne cvetlice, ki tudi s svojimi lepimi, igličastimi listi in tankimi stebli vnašajo zračnost v zasaditve. Rastejo v vsaki vrtni zemlji. Bogato in dolgo cvetijo (vse do jeseni), na sončni ali polsenčni legi.

Višina rasti: ~ 1 m

MAK

Maki so nežne rastlinice, primerne za zasaditev na prazna mesta na gredah in obrobkih. Če pustimo semenske glavice dozoreti na vrtu, se rastline pogosto zasejejo same. Rastline potrebujejo veliko sonca, drugih posebnih zahtev nimajo.

Višina rasti. 30 - 40 cm

NAVADNA MADRONŠČICA - ZAJČKI

Zajčke sejemo med trajnice, obrobke in skalnjake. Če odcvetelih cvetov ne režemo, se pogosto zasejejo sami. Prostor mora bidi sončen in pri visokih vrstah zavarovan pred vetrom. Bolje uspevajo v tleh bogatih s hranili. Cvetijo od zgodnjega poletja do jeseni.

Višina rasti: 50 - 80 cm

SONČNICE

Poznamo sončnice nižje rasti, z manjšimi cvetovi in višje rasti z velikimi cvetovi. Uspevajo v vsaki vrtni zemlji na sončnih legah. 




Seveda, bi na seznam enoletnic sodil še cel kup rastlin, vendar so zgoraj naštete tiste, ki vas kot že naslov pove ne bodo razočarale, saj so lepe, nezahtevne in primerne za vse vrtove.

Trpežne trajnice - trajnice, primerne tudi za tiste, ki nimate veliko časa

Read More