Kopriva

Kopriva je trajnica, visoka do enega metra. Cveti od junija do oktobra. Raste na posekah, ob poteh in ograjah. Zaželjeno je, da koprive gojimo tudi doma. Uspevajo v dobri kompostni prsti. Zelo dobro pa vplivajo na rast in zdravje sosednjih rastlin.

Uporabni so mladi poganjki, listi in korenine. Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa posušene liste.

Uporaba Koprive

Kopriva vsebuje vitamine A, B2, C in K. Od mineralnih snovi pa največ magnezija in železa. Koprive čim večkrat vključimo v prehrano. Pripravimo jih lahko enako kot špinačo, dodajamo v zelenjavne juhe in kuhamo čaje.

Čaj je odličen za čiščenje organizma, pomaga pri motnjah v krvnem obtoku, zoper klimakterične in revmatične težave, pospešuje presnovo in krepi telesno odpornost. Pomaga tudi pri alergijah, za krepitev las in pri nečisti polti.

Koprive so nepogrešljive tudi na vrtu. Ne samo, da dobro vplivajo na zdravje drugih rastlin, če jih zasadimo poleg vrta, iz njih lahko pripravimo tudi škropivo. Škropivo pripravimo tako, da nabrane koprive damo v kozarec, najbolje steklen. Nato jih prelijemo z deževnico in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim škropimo rastline zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tako škropivo iz kopriv rastline okrepi, spodbuja rasti, poveča odpornost proti boleznim in odpornost proti listnim ušem .

Read More

Regrat

Regrat je zelo razširjena rastlina. Raste po travnikih in po vrtovih. Cveti pa od aprila pa vse do oktobra. Uporabni so prav vsi deli, korenine, listi in cvetovi. Ponavadi ga nabiramo v naravi, lahko pa ga gojimo tudi doma.

Uporaba Regrata

Regrat je vsestransko uporabna rastlina. Zgodaj spomladi nabiramo liste za solato. Vsebuje veliko vitamina A, B, C in je odlična pomoč pri težavah z jetri.

Regratovi pripravki povečajo izločanje žlez slinavk, želodčnih in črevesnih žlez, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Uporabljamo jih pri slabem teku, zaprtju in za odvajanje vode. Čaje iz korenin in zelišča uporabljamo za čiščenje krvi, zniževanje telesne teže, pri kožnih nečistočah in revmatičnih obolenjih

Čaj iz regratovih cvetov pa je dober proti "zakisanosti" telesa. Cvetove nabiramo ob sončnem vremenu, zgodaj dopoldne. Sušimo jih v senci. Pri tem pazimo da je temperatura ozračja dovolj visoka, da nam ne splesni.

Read More

Črni bezeg

Črni bezeg je do 5m visok grm. Raste v živih mejah, po vrtovih in v gmajnah. Cvetove bezga nabiramo od maja do julija. Plodove, to so temno vijoličaste jagode pa v jeseni, ko so popolnoma zreli.

Uporaba Črnega Bezga

Bezeg lahko uporabljamo na različne načine. Čaj iz bezgovega cvetja nas ščiti red prehladnimi obolenji, spodbuja znojenje in izločanje bronhialnih žlez. Poparek pripravimo iz 2-3 čajnih žličk posušenih cvetov. Trikrat na dan popijemo eno do dve skodelici vročega čaja, sladkanega z medom.

Čaj lahko uporabimo tudi za potilno kuro. Spijemo 2 skodelici vročega čaja in dobro pokriti ležemo v posteljo. Po potenju se osušimo in mirujemo. Bolniki s slabim srcem morajo biti pri potilnih kurah previdni.

Čaj lahko prav tako pripravimo iz zrelih, posušenih bezgovih jagod, le-ta pa krepi odpornost telesa. Plodovi bezga vsebujejo vitamine C, B in E.

Paziti moramo le, da so plodovi dovolj zreli, saj se lahko v primeru zaužitja nezrelih plodov pri občutljivih ljudeh pojavita bruhanje in driska.

Iz cvetov bezga lahko pripravimo tudi sirup:

V steklen kozarec damo menjaje plast bezgovih cvetov in plast sladkorja. Polnega pokrijemo s tkanino in postavimo za tri tedne na sonce. Nato ga precedimo in shranimo v steklenico.

Iz bezgovih cvetov lahko pripravimo okusno jed  - cvetove ocvremo. Naredimo testo za palačinke, vanj pomakamo cvetove in jih ocvremo na vročem olju.

Read More

Materina dušica

Materina dušica je do 20cm visoka trajnica. Raste na sončnih in suhih travnikih. Materina dušica ima prijeten vonj in okus. Od junija do septembra nabiramo cvetoče vršičke. Lahko jo gojimo tudi na vrtu v rahli, peščeni prsti.

Uporaba in zdravilne lastnosti Materine dušice

Čaj Materine dušice pomaga pri duševnih depresijah, blaži krče, ustavlja krvavitve, pospešuje prebavo in odganja črevesne zajedalce. Čaj pomaga tudi povečevati odpornost, pomaga pri vnetju dihal, artritisu, revmi, migreni in nespečnosti. Deluje preventivno in zavira rast bakterij.

Materino dušico lahko uporabimo tudi kot kuhinjsko dišavo za enolončnice, zelenjavne juhe in mesne omake.

Read More

Kamilica

Kamilica je do pol metra visoka enoletna rastlina. Gojimo jo po vrtovih, lahko pa tudi po zabojčkih na balkonu. Je nezahtevna in se pogosto kar sama zaseje. Kamilica dobro vpliva na zdravje rastlin, zato naj raste tako v zelenjavnem kot tudi na cvetličnem vrtu in gredicah.

Primerno rastišče za Kamilico 

Kamilica uspeva na soncu ali polsenci, v rahli s kompostom prepojeni prsti. Sejemo jo marca ali aprila, tako da seme potresemo in samo potlačimo v zemljo (ne pokrivamo). Rastline Kamilice po potrebi razredčimo, lahko pa jih tudi presajamo. Uporabni so cvetovi, ki jih trgamo sproti, od maja do septembra.

Uporaba in zdravilni učinki Kamilice

Kamiličen čaj uporabljamo pri vnetnih obolenjih želodca in črevesja. Blaži tudi bolečine pri menstruaciji. 

Kamilica pomirja, pospešuje celjenje ran, zavira učinek bakterijskih strupov in pospeši presnovo kože. Aktivira telesne obrabne sisteme pri akutnih in kroničnih infekcijah.

Za zunanjo uporabo uporabljamo čaj za grgranje in izpiranje ali parne kopeli pri kožnih vnetjih, nečisti in občutljivi koži, opeklinah in po obsevanjih. 

Pri vnetju sinusov vdihavamo Kamilične pare. 

Neželjeni učinki pri uporabi Kamilic:

Pri dolgotrajni uporabi prevelike količine Kamilic lahko pride do živčnega nemira in omotice.

Sorodne objave:
Zdravilne rastline: Začimbe in zelišča
Nabiranje travniških zelišč - Nekaj utrinkov letošnjega nabiranja travniških zdravilnih rastlin

Read More

Nabiranje travniških zelišč

Danes smo si vzeli malo časa za nabiranje travniških zelišč oziroma zdravilnih rastlin. Če imate kaj prostega časa ga izkoristite za izlet v naravo. Tako boste naredili nekaj dobrega tako za svoje telo kot tudi misli, saj je pogled na naravo včasih prav sproščujoč. Poleg gibanja in svežega zraka si ne pozabite narediti tudi zaloge zdravilnih zelišč, ki jih najdete po večini travnikov.

Nekaj utrinkov nabiranja travniških zdravilnih rastlin

Včasih nas kar malo preseneti kaj vse se skriva na naših travnikih. 

Da zdravilne rastline resnično pomagajo pri našem zdravju so

 vedele že naše babice. Saj poznate pregovor:"Za vsako bolezen

 rož`ca raste. In vsaj delno ta pregovor zagotovo drži. 

Zdajle je ravno pravi čas za nabiranje zelišč kot so Šentjanževka, Materina dušica, Rman ter Navadna Nakota. Šentjanževke ne rastejo čisto po vseh travnikih, tako da smo potrebovali nekaj časa, da smo jo odkrili. So pa same rastline kar velike, tako da se jih kar hitro nabere. Rman in Šentjanževke se poveže v šope in obesi, da se posušijo zato je dobro, da jih trgate bolj "pri tleh",  tako da je pecelj čim daljši.

Na desni sliki je eden izmed šopkov, ki smo ga nabrali - Šentjanževke in nekaj Rmana. .


Na levi sliki pa so Šentjanževke povezane v šopek in se že lepo sušijo na naši terasi.





Malo več dela smo imeli z nabiranjem Materine dušice, predvsem ker so bile polne čebel. Tako, da vam predlagam, da se odpravite nabirati Materino dušico bolj ob večernih urah, ko ni več toliko čebel. 

Na zgornji sliki je čebelica na       cvetu Materine dušice. Na sliki levo pa je Materina dušica. 

Pri Materini dušici nabiramo le cvetove, tako, da lahko s seboj vzamete košarico, da bo nabiranje lažje, kasneje, ko pridete domov pa cvetove razporedite po npr. časopisnem papirju, da se posušijo, kot je prikazano na spodnji sliki. 

 Prav tako tudi pri Navadni Nakoti nabiramo samo cvetove. Mi smo jo nabrali kar v šopku ter potem doma potrgali cvetove in jih dali sušiti. Navadno Nakoto smo sicer nabirali prvič, vendar je zaradi njenih zdravilnih učinkov kar nismo hoteli izpustiti. 

Tole je bilo nekaj utrinkov letošnjega nabiranja, ki sem jih hotela deliti z vami. V kolikor se boste tudi vi s tem namenom odločili za obisk narave vam želim prijetno nabiranje travniških zelišč. 

Read More

Šentjanževka

Šentjanževka je do 70cm visoka trajnica. Raste po sončnih travnikih in ob poteh. Šentjanževko lahko gojimo tudi v sončnem delu vrta, v rahlih peščenih tleh. Je zelo skromna rastlina.


Šentjanževka cveti julija in avgusta. Nabiramo cvetoče zelišče ali pa samo cvetove. Rastline povežemo v šopke in jih s cvetovi navzdol obesimo na senčen in zračen prostor, da se posušijo. Ko se cvetovi posušijo jih shranimo.

Uporaba in zdravilne lastnosti Šentjanževke

Čaj iz Šentjanževk pomaga zoper potrtosti in depresiji, dviga razpoloženje in pospešuje krvni obtok. Blaži tudi težave pri astmi, bronhitisu in nespečnosti. Čaj iz Šentjanževk prav tako pospešuje celjenje ran, pomaga pri menstrualnih težavah ter odganja črevesne parazite.

Z Šentjanževim oljem si mažemo prizadete dele telesa pri revmatizmu. Prav tako pa tako olje zelo poznano kot domače olje za sončenje. V steklen kozarec natočimo pol litra oljčnega olja. Vanj potopimo četrt litra cvetov Šentjanževk. Kozarec pustimo odprt stati nekaj dni, nato ga zapremo in postavimo za tri tedne na sonce. Vsebino precedimo in olje Šentjanževk shranimo v temen prostor.

Preberite tudi:
Začimbe in zelišča - osnove

Read More