Pridelovati lastno hrano in imeti svoj vrt je v zadnjem času
vedno večji trend. Razlog za to je predvsem ta, da je zelenjava, ki jo kupimo v
trgovinah, supermarketih vedno slabše kakovosti oziroma o njeni kakovosti nismo
prepričani. Seveda se lahko po zelenjavo odpravimo tudi na tržnico, tu pa je
spet vprašanje ali je hrana resnično ekološko pridelana brez kemičnih sredstev
proti škodljivcem in boleznim.
Ko se odločamo katero zelenjavo/sadje bomo kupili nas
ponavadi premami tisto, ki je lepše na pogled (lepa rdeča svetleča jabolka),
vendar nas videz lahko kaj hitro zavede. Če (še posebaj sadje) izleda prelepo
je zelo malo možnosti, da ne vsebuje za zdravje še kako nevarnih snovi.
Tisti, ki nimate svojega vrta se raje prepričajte od koga
kupujete sadje in zelenjavo, najbolje je, da je to nekdo, ki ga poznate in
veste, da za gojenje ne uporablja kemičnih sredstev. Tistim, ki pa imate
možnost imeti svoj vrt pa ga ne glede na čas, ki ga boste porabili za njegovo
urejanje toplo priporočam. Tako boste imeli pri roki celo poletje zdravo svežo
zelenjavo. Če pa se boste odloči za večji vrt, lahko zelenjavo shranite tudi za
zimo.
PRVI KORAKI NA VRTU
Za vse, ki ne veste kako bi se lotili celotne zadeve z vrtom
ste prišli na pravo mesto. Blog pa je primeren tudi za vse, ki bi radi imeli doma
na vrtu ekološko pridelano zelenjavo. Prva zelo pomemba stvar pri vrtu je
seveda zemlja, ki naj bo pognojena s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj lahko dobite
na večini kmetij. Najbolje je, da vrtno zemljo pognojite jeseni in jo tako
pripravite na spomladansko sajenje. Zemljo pa seveda lahko obogatite tudi s
humusom. V tem koraku bi tudi omenila nekatere glavne pripomočke, ki vam bodo na vrtu prišli še kako prav: motika, lopata,
grablje, vrvica za privezovanje rastlin na opore, vrtne škarje in vrtne
rokavice.
IZDELAVA VRTNEGA PLANA
V naslednjem koraku se moramo odločiti, katero vrsto
zelenjave želimo pridelovati na našem vrtu (paradižnik, paprika, solata, radič,
kumare, pesa, redkvice, bučke, korenje, peteršilj, koleraba, fižol, krompir,
česen, čebula, grah,..) in naredimo plan razporeditve rastlin. Ta del je malo
težji, saj moramo upoštevati več dejavnikov, kot so pravila kolobarjenja, dobri
sosedje na vrtu (katere rastline se med seboj razumejo bolj in katere manj),
prav tako pa ne smemo pozabiti na rastline, ki odganjajo škodljivce in bolezni.
V pomoč so vam lahko naslednje objave:
- Dobri sosedje na vrtu 1. del – katere rastline
se med seboj razumejo bolj in katere manj
V zgornjih objavah boste našli uporabne nasvete, ki jih
morate upoštevati pri izdelavi plana na vrtu. Pri ekološkem vrtnarjenju je zelo
pomemben članek Dobri sosedje na vrtu 2. del, saj za boj proti škodljivcem in
boleznim uporabimo same rastline.
Zelo pogosta bolezen, ki se pojavi na vrtu je tudi Pepelasta
plesen, ki se jo da prav tako preprečevati na naraven način, več o tem si lahko
prebrete v objavi Zaščita rastlin predpepelasto plesnijo.
Če še vedno ne boste imeli ideje oziroma ne boste našli
primerne razporeditve rastlin na vru, vam je lahko v pomoč Primer razporeditve rastlin , ki je trenutno na našem vrtu. Pri planu razporeditve ne smete pozabiti
na vrtne potke, ki jih morate splanirati tako, da boste imeli dostop do vseh
rastlin na vrtu.
Ko izdelamo plan razporeditve na vrtu, se lahko lotimo
samega sajenja rastlin.
Semena rastlin lahko kupite v večjih trgovinah in semenarnah. Nekatere rastline pa lahko kupite že v obliki sadik. Rastline, za katere vam priporočam nakup sadik so predvsem paradižnik, paprika in feferoni. Navodila o setvi rastlin so prikazana na vrečkah.
SAJENJE RASTLIN NA VRT
Semena rastlin lahko kupite v večjih trgovinah in semenarnah. Nekatere rastline pa lahko kupite že v obliki sadik. Rastline, za katere vam priporočam nakup sadik so predvsem paradižnik, paprika in feferoni. Navodila o setvi rastlin so prikazana na vrečkah.
Nekatere rastline na vrtu pa rabijo tudi oporo (fižol,
paradižnik, paprika,..). Za oporo lahko uporabite bambusove palice, ki se
dobijo v vrtnih centrih.
Paprike na vrsto opore niso tako občutljive, tako da lahko v primeru, da so manjše rastli uporabite kar navadne drevesne palice.
Grahu pa lahko izdelate oporo tako, da postavite na začetku in na koncu vrste količek, ki naj bo kar globoko v zemlji – tako da je zadeva stabilna in nato iz enega količka na drugega navežete vrtico, lahko pa namesto vrvic in količkov uporabite razvejane veje dreves (veje naj bodo suhe).
Paprike na vrsto opore niso tako občutljive, tako da lahko v primeru, da so manjše rastli uporabite kar navadne drevesne palice.
Grahu pa lahko izdelate oporo tako, da postavite na začetku in na koncu vrste količek, ki naj bo kar globoko v zemlji – tako da je zadeva stabilna in nato iz enega količka na drugega navežete vrtico, lahko pa namesto vrvic in količkov uporabite razvejane veje dreves (veje naj bodo suhe).
Zelo priporočam tudi, da v primeru, da se odločite, da boste na vrtu imeli paradižnik le-temu naredite strehico. Strehica je lahko narejena iz 4 količkov kot opore ter polivinila. V sušnih obdobjih je rastline na vrtu potrebno tudi zalivati.
Sorodne objave:
Dobri sosedje na vrtu 1. del
Dobri sosedje na vrtu 2. del
Kolobarjenje
Primer razporeditve rastlin na vrtu
0 komentarji:
Objavite komentar